Komplet eko semen Amarant – STROČNICE

INFORMACIJE O IZDELKU

Fižol Helios – Čas setve V-VII

Zgodnja sorta, ki naredi približno 50 cm visoke rastline, na katerih je obilo 16-18cm dolgih okroglih strokov. Stroki so zelo mehki, brez nitk in prijetne rumene barve. Sejemo po 3-5 zrn skupaj na 30 cm ali po 1 zrno na 10 cm. Zrnje je črne barve.
Nizek fižol ne potrebuje opore, sejemo pa ga v vrste. Poskrbeti moramo za to, da je med vrstami dovolj prostora, da lahko fižol spodbiramo.
Stročji fižol obiramo na dan za cvet, glede na setveni priročnik. Če ga obiramo takrat, spodbujamo novo cvetenje, zato imamo na rastlini vedno znova nov pridelek, stroki pa ostanejo mehki in brez nitk do en teden v hladilniku. Če obiramo stročje na dan za plod, s tem spodbujamo zorenje zrnja, tako na rastlini, kot tudi v obranem stročju. Tako stročje postane trdo in nitkasto v par dneh, zato ga je treba porabiti sproti, na rastlini pa že nastavljeno stročje hitro dozori, novi cvetovi pa se ne tvorijo. Na dan za list pa sploh odsvetujemo kakršnokoli obiranje ali obdelavo fižola, saj s tem pospešujemo razvoj glivic, kar se kasneje izkaže v obliki bolezni.

Fižol Marona – Čas setve V-VII

Zelo zgodnja sorta, ki naredi temno zelene stroke, dolge 17-18cm. Stroki so zelo mehki, brez nitk. Zelo hitro obrodi, zaradi česar je primeren tudi za pozne setve in sušna leta. Sejemo po 3-5 zrn skupaj na 30 cm ali po 1 zrno na 10 cm. Zrnje je rjave barve. Nizek fižol ne potrebuje opore, sejemo pa ga v vrste. Poskrbeti moramo za to, da je med vrstami dovolj prostora, da lahko fižol spodbiramo.
Stročji fižol obiramo na dan za cvet, glede na setveni priročnik. Če ga obiramo takrat, spodbujamo novo cvetenje, zato imamo na rastlini vedno znova nov pridelek, stroki pa ostanejo mehki in brez nitk do en teden v hladilniku. Če obiramo stročje na dan za plod, s tem spodbujamo zorenje zrnja, tako na rastlini, kot tudi v obranem stročju. Tako stročje postane trdo in nitkasto v par dneh, zato ga je treba porabiti sproti, na rastlini pa že nastavljeno stročje hitro dozori, novi cvetovi pa se ne tvorijo. Na dan za list pa sploh odsvetujemo kakršnokoli obiranje ali obdelavo fižola, saj s tem pospešujemo razvoj glivic, kar se kasneje izkaže v obliki bolezni.

Fižol laški Breginc – Čas setve V-VI

Laški fižol, ki naredi zelo debelo zrnje bele barve. Ko je stročje mlado, je zelo mesnato in primerno za uživanje. Ko pa začne zoreti, ni več primerno za uživanje, saj so stroki oleseneli in običajno tudi malo kosmati. Kosmato je tudi listje, zato je ta fižol primeren za področja, kjer so problematičen škodljivec srne – tega fižola namreč ne napadajo toliko, kot običajnega. Fižol Breginjc je vpisan v slovensko sortno listo od decembra 2014, vzdrževalec je Amarant. Sorta se je prenašala iz generacij v generacije na slovenskih kmetijah, predvsem v severozahodnem delu Slovenije (Breginjski kot). Visok fižol sadimo k opori v obliki visoke palice (prekle) ali vrvice/žice. K vsaki opori lahko damo več semen – število je odvisno od moči opore – k vrvici damo do 3 semena, k palici lahko damo do 6 semen. Za oporo lahko uporabimo tudi visoko koruzo (Trdinko) ali visoke sončnice.
Fižol za zrnje lahko obdelujemo in obiramo na dan za cvet ali plod, glede na setveni priročnik. Če želimo sveže zrnje, ga obiramo na dan za cvet in s tem spodbujamo novo cvetenje, zato imamo na rastlini vedno znova nov pridelek. Če pa želimo suho zrnje, ga obiramo na dan za plod, s tem spodbujamo zorenje in pa rastlina v tem primeru tvori debelo zrnje. Na dan za list pa sploh odsvetujemo kakršnokoli obiranje ali obdelavo fižola, saj s tem pospešujemo razvoj glivic, kar se kasneje izkaže v obliki bolezni.

Fižol Rumeni maslenec – Čas setve V-VI

Srednje-zgodnja sorta, ki naredi zelo okusno široko rumeno masleno stročje, dolgo tudi do 20 cm, ki ostane dolgo mehko. Lahko ga uporabljamo tudi za zrnje. Sorta je v postopku vpisa v sortno listo. Visok fižol sadimo k opori v obliki visoke palice (prekle) ali vrvice/žice. K vsaki opori lahko damo več semen – število je odvisno od moči opore – k vrvici damo do 3 semena, k palici lahko damo do 6 semen. Za oporo lahko uporabimo tudi visoko koruzo (Trdinko) ali visoke sončnice. Stročji fižol obiramo na dan za cvet, glede na setveni priročnik. Če ga obiramo takrat, spodbujamo novo cvetenje, zato imamo na rastlini vedno znova nov pridelek, stroki pa ostanejo mehki in brez nitk do en teden v hladilniku. Če obiramo stročje na dan za plod, s tem spodbujamo zorenje zrnja, tako na rastlini, kot tudi v obranem stročju. Tako stročje postane trdo in nitkasto v par dneh, zato ga je treba porabiti sproti, na rastlini pa že nastavljeno stročje hitro dozori, novi cvetovi pa se ne tvorijo. Na dan za list pa sploh odsvetujemo kakršnokoli obiranje ali obdelavo fižola, saj s tem pospešujemo razvoj glivic, kar se kasneje izkaže v obliki bolezni.

Grah Wunder von Kelvedon – Čas setve III-VII/X-XI

Srednje visoka sorta (do 60cm) graha s temno zelenimi srednje dolgimi stroki. Podpiramo ga z vejicami, ali pa ga damo k mreži za grah (lahko na obe strani mreže). Če želimo grah spodbirati za mlad grah, ga moramo sejati dovolj redko – eno zrno na 10 cm, sicer ga sejemo po eno zrno na 5 cm. Grah za zrnje lahko obdelujemo in obiramo na dan za cvet ali plod glede na setveni priročnik. Če želimo sveže zrnje, ga obiramo na dan za cvet in s tem spodbujamo novo cvetenje, zato imamo na rastlini vedno znova nov pridelek. Če pa želimo suho zrnje, ga obiramo na dan za plod, s tem spodbujamo zorenje in pa rastlina v tem primeru tvori debelo zrnje. Na dan za list pa odsvetujemo kakršnokoli obiranje ali obdelavo graha, saj s tem pospešujemo razvoj glivic, kar se kasneje izkaže v obliki bolezni. Grah lahko sejemo že zgodaj spomladi (marec), saj dobro prenese mraz. Možna je setev tudi v jeseni (september, oktober), ob čimer se pridelek pobira zgodaj spomladi. Pri grahu so užitni in tudi zelo okusni tudi listi, ki jih pripravimo enako, kot zeleno solato.