Komplet eko semen Amarant – MAJ

INFORMACIJE O IZDELKU

Buča maslena „Butternut“ – Čas setve IV-V

Maslena buča s svetlo rumenim okusnim mesom in svetlo rumeno-rjavo lupino. Buča je dolga cca. 30 cm in ima zelo malo peščišča – samo v odebeljenem delu. Zraste do 2,5 kg in se jo zelo dobro skladišči, ko je zrela. Buče lahko sejemo v lončke v koncu aprila in jih presadimo na stalno mesto, ko poženejo prvi pravi list, vendar ne pred koncem nevarnosti slane (15. maj), lahko pa jih takrat sejemo direktno na stalno mesto. Pri saditvi na stalno mesto moramo poskrbeti, da ima rastlina dovolj prostora, zato jih sadimo na vsaj 50 cm. Buče imajo rade močno zemljo, zato jih ne sadimo na revna tla, zelo dobro pa uspevajo npr. na robu kompostnika. Prav tako buče slabo prenašajo sušo, zato jih med sušnimi obdobji občasno zalivamo. Če želimo, veliko plodov na eni rastlin, jo moramo vršičkati. Na glavni vreži odstranimo vrh za prvimi devetimi listi, prav tako naredimo tudi na prvih stranskih poganjkih. Na glavni vreži so namreč skoraj sami moški cvetovi, na prvih stranskih poganjkih je nekaj moških, nekaj ženskih cvetov, na drugih stranskih poganjkih pa so predvsem ženski cvetovi.

Bučke cukini „Alberello“ – Čas setve IV-VI

Klasične bučke s svetlo zeleno lupino in svetlim aromatičnim mesom. Bučke lahko sejemo v lončke v koncu aprila in jih presadimo na stalno mesto, ko poženejo prvi pravi list, vendar ne pred koncem nevarnosti slane (15. maj), lahko pa jih takrat sejemo direktno na stalno mesto. Pri saditvi na stalno mesto moramo poskrbeti, da ima rastlina dovolj prostora, zato jih sadimo na vsaj 50 cm. Bučke imajo rade močno zemljo, zato jih ne sadimo na revna tla, zelo dobro pa uspevajo npr. na robu kompostnika. Prav tako buče slabo prenašajo sušo, zato jih med sušnimi obdobji občasno zalivamo. Če želimo, da imamo veliko plodov, pobiramo mlade bučke velikosti do 25 cm. Če pa jih pustimo, zrastejo do dolžine 150cm. Zrele bučke lahko skladiščimo kot običajne buče, na temperaturi okoli 10 stopinj zdržijo do cca. februarja. Zrele bučke je potrebno pred uporabo olupiti in odstraniti seme, medtem ko lahko mlade bučke porabimo cele.

Fižol „Helios“ – Čas setve V-VII

Zgodnja sorta, ki naredi približno 50 cm visoke rastline, na katerih je obilo 16-18 cm dolgih okroglih strokov. Stroki so zelo mehki, brez nitk in prijetne rumene barve. Sejemo po 3-5 zrn skupaj na 30 cm ali po 1 zrno na 10 cm. Zrnje je črne barve.
Nizek fižol ne potrebuje opore, sejemo pa ga v vrste. Poskrbeti moramo za to, da je med vrstami dovolj prostora, da lahko fižol spodbiramo.
Stročji fižol obiramo na dan za cvet, glede na setveni priročnik. Če ga obiramo takrat, spodbujamo novo cvetenje, zato imamo na rastlini vedno znova nov pridelek, stroki pa ostanejo mehki in brez nitk do en teden v hladilniku. Če obiramo stročje na dan za plod, s tem spodbujamo zorenje zrnja, tako na rastlini, kot tudi v obranem stročju. Tako stročje postane trdo in nitkasto v par dneh, zato ga je treba porabiti sproti, na rastlini pa že nastavljeno stročje hitro dozori, novi cvetovi pa se ne tvorijo. Na dan za list pa sploh odsvetujemo kakršnokoli obiranje ali obdelavo fižola, saj s tem pospešujemo razvoj glivic, kar se kasneje izkaže v obliki bolezni.

Fižol „Rumeni maslenec“ –  Čas setve V-VI

Srednje-zgodnja sorta, ki naredi zelo okusno široko rumeno masleno stročje, dolgo tudi do 20 cm, ki ostane dolgo mehko. Lahko ga uporabljamo tudi za zrnje. Sorta je v postopku vpisa v sortno listo. Visok fižol sadimo k opori v obliki visoke palice (prekle) ali vrvice/žice. K vsaki opori lahko damo več semen – število je odvisno od moči opore – k vrvici damo do 3 semena, k palici lahko damo do 6 semen. Za oporo lahko uporabimo tudi visoko koruzo (Trdinko) ali visoke sončnice. Stročji fižol obiramo na dan za cvet, glede na setveni priročnik. Če ga obiramo takrat, spodbujamo novo cvetenje, zato imamo na rastlini vedno znova nov pridelek, stroki pa ostanejo mehki in brez nitk do en teden v hladilniku. Če obiramo stročje na dan za plod, s tem spodbujamo zorenje zrnja, tako na rastlini, kot tudi v obranem stročju. Tako stročje postane trdo in nitkasto v par dneh, zato ga je treba porabiti sproti, na rastlini pa že nastavljeno stročje hitro dozori, novi cvetovi pa se ne tvorijo. Na dan za list pa sploh odsvetujemo kakršnokoli obiranje ali obdelavo fižola, saj s tem pospešujemo razvoj glivic, kar se kasneje izkaže v obliki bolezni.

Eko Sladka koruza – Čas setve V-VI

Sladka koruza je vrsta koruze, ki ostane v mlečni zrelosti do en mesec. V tem času je primerna za pečenje, kuhanje, vlaganje in podobno. Po potrebi se lahko cele storže tudi zmrzne. Ni primerna za izdelavo mok in zdrobov. Sorta True sweet gold naredi 18-20 cm dolge storže, ki dolgo časa ostanejo v mlečni zrelosti. Sorta je donosna, rastline zrastejo do 2 m.